Pojdi na vsebino

Polhograjska Grmada: pot iz Polhovega Gradca (skozi Ravnek - 898 m)

Barvit predalpski svet na robu prestolnice

Polhograjska Grmada je eden najlepših in najbolj priljubljenih pohodniških ciljev v Polhograjskih dolomitih, razgibanem predalpskem svetu na robu prestolnice. Vzpon nanjo ima lahko mestoma že primesi visokogorja – strma skalnata pobočja, »zračni« grebeni ...

Tod preseneti tudi zimzeleno rastje ob poti, območje, ki je zavarovano kot krajinski park, pa na splošno slovi po izjemni flori; občudujemo jo lahko še zlasti pozno spomladi in poleti, ko nas povsod razveseljuje pisano cvetje. Z vrha Grmade se odpira lep razgled na slovenske Alpe, Krimsko pogorje in hribe proti Notranjski, na Ljubljansko barje ...; pri tolmačenju razgleda nam je v pomoč okrogla smerna plošča. In še zanimivost: Rudolf Badjura, legendarni pisec planinskih vodnikov, piše, da so Francozi Polhograjski Grmadi nekoč nadeli ime Ludvik XIV. (Louis Quatorze), saj se jim je njen nenavadno rogljati greben z navpično odsekano glavo zdel podoben čeljusti in nosu tega francoskega kralja.

Potek poti

Na Polhograjsko Grmado vodi več poti iz različnih izhodišč; mi se bomo nanjo vzpeli iz Polhovega Gradca, do koder se je mogoče pripeljati tudi z avtobusom, skozi zaselek Ravnek.

Pot je razgibana: vodi po makadamski cesti, kolovozih, gozdnih stezah, potkah, ki se vzpenjajo sredi skalnatega sveta, in tudi po zračnem grebenu. To je tura z nadihom visokogorja.

Iz Polhovega Gradca se vzpnemo na rob gozda. S poti lahko opazujemo stari del kraja in hribček Kalvarijo, nad njima pa Polhograjsko goro. Ozka in občasno skalnata steza se zlagoma vzpenja, dokler se ne izvije iz gozda do pašne ograde in se priključi makadamski cesti. Kmalu smo pred Planinskim domom na Ravneku in nato v Ravneku, kjer je le nekaj hiš in gospodarskih poslopij.

Pot, ki se je medtem spremenila v prijetno gozdno stezo, nas više pripelje do udobnega kolovoza, od tod pa do lovske koče, kjer se vzpnemo v čedalje bolj skalnat in strm svet. Više se pot položi in odpre se pogled na navpično pečevje na desni strani pobočja. Po lepi stezici nadaljujemo do razpotja, od koder je le nekaj korakov do zelo razgledne Male Grmade (853 m): od tod je v lepih dneh videti tudi Julijske Alpe z najvišjo slovensko goro, Triglavom.

Po spustu po nadelanih stopnicah do škrbin se pot spet strmo vzpne po ozkem in skalnatem grebenu. Tukaj je občasno potrebna pomoč obeh rok. Čez čas se blago spusti, malce strmejši je le še zadnji del vzpona na Grmado.

Sestop

Prvi del spusta naredimo krožno turo; z Grmade se spustimo na plato pod zadnjim skokom na vrh in namesto, da bi zavili desno (v smeri vzpona), nadaljujemo naravnost navzdol, do razpotja s kažipoti, kjer zavijemo desno (»Polhov Gradec«). Pot se zlagoma spušča čez skale, zatem pa po dolgi, skoraj ravni in lepi stezi prečka pobočje, dokler nas ne pripelje do lovske koče. Od tod nadaljujemo po poti vzpona.

Dostop do izhodišča

Podrobnost

  • Razdalja 4637m

  • Trajanje 1:30h

  • Višinska razlika 533m

  • Težavnost Srednja

  • Višina 898m

Pomagajte nam izboljšati spletno mesto

Ste našli informacije, ki ste jih iskali?