Kamniški vrh (1259 m)

Pot na Kamniški vrh se začenja ob potoku Bistričica ob makadamskem parkirišču v vasi Klemenčevo ob informativni tabli o Kranjski steni in napisu »Kamniški vrh«. Puščica nas takoj povede čez plitvo strugo potoka, kmalu zatem še enkrat, zatem pa se vzpnemo po širokem kolovozu skozi gozd, ki se večinoma lahno, za krajši čas pa tudi strmo vzpenja (na razpotjih se ves čas držimo desne poti!). Po kolovozu dospemo na rob čedalje redkejšega gozda. Od tod nadaljujemo ob pašni ograji, ob koncu katere zavijemo desno na ožjo stezo, ki se vzpne čez travnik. Odprejo se nam prvi lepi razgledi na svet, ki nas obkroža. Po krajšem vzponu prispemo do nove ograde in na kolovoz, ki pripelje iz zaselka Slevo.

Prečimo kolovoz in stopimo po lesenih stopnicah naravnost na gruščnato pot, ki se sprva zmerno vzpenja ob robu pašnika planine Ravne senožeti. Nad nami je Planjava, Kamniški vrh je na desni.

Naklonina poti se čedalje bolj veča, čez čas pa dospemo do nove lesene ograde in stopnic. Tukaj smo na razcepu: levo povede proti vrhu zahtevna, zelo strma pot ob Kamniški oziroma Slevški roži; mi nadaljujemo naravnost po sprva prijetni gozdni stezi. Vzpon je zmeren, s krajšim prečkanjem dveh melišč (previdno!), dokler se ne izvijemo iz gozda na strmo, travnato jugozahodno pobočje Kamniškega vrha. Nadaljujemo naravnost (levo se odcepi strma steza) in hodimo po ozki, zložni stezici čez razgledna pobočja.

Prečenje se konča na robu pobočja s klopco. Poti sledimo v levo in stopimo navkreber po gruščnati stezi po odprtem grebenu – do planinskih smerokazov, kjer se pridruži pot iz Županjih Njih in Stahovice. Kažipot za Kamniški vrh povede levo, na zložnejšo pot, mi pa nadaljujemo naravnost, še naprej po strmem grebenu. Tako bomo naredili krožno turo, proti Kamniškemu vrhu pa bomo stopali v družbi razgledov, skorajda do konca vzpona.

Naš cilj je namreč »skrit« v gozdu, nanj pravzaprav opozori vpisna skrinjica, sicer bi bržkone raje posedeli na klopi malce pred vrhom, kjer nas razgled še ne zapusti.

Sestop

S Kamniškega vrha se spustimo do sedla s planinskimi kažipoti; od tod se spusti strma pot ob Kamniški roži (levo), mi pa sledimo kažipotu za planino Osredek, ki nas po vnovičnem vzponu privede na Planjavo (1243 m). S poti se nam odpre pogled na tisto višjo Planjavo nad Kamniškim sedlom in Ojstrico; četudi smo v višjem preddverju Kamniško-Savinjskih Alp, se nam le poredko odpre pogled nanje.

S Planjave nadaljujemo po ozki stezici po grebenu, ki se vzpenja in spušča, mestoma je razgledna, mestoma jo objame gozd, mestoma je tudi izpostavljena in terja še previdnejši korak. Vzporedno z grebenom oziroma pod njim sicer vodi označena planinska pot po gozdu, na katero se je mogoče nekajkrat spustiti z grebena. Obe se spneta v gozdu, pri planinski tabli »Pl. Osredek, Ambrož, Šenturska gora«, ki nas povede levo po označeni planinski poti.

Od tod se proti izhodišču bolj kot ne samo še spuščamo. Sprva skozi gozd po deloma skalnati poti, s katere se, ko se gozd razredči, ostro odcepi stezica v levo – do ličnih lesenih bajt na planini Osredek. Stopimo mimo njih, znova v gozd, čez čas pa se svet odpre, postane robustnejši, strmo se spuščamo po skalnatem svetu, prečimo grapi, a je na izpostavljenih mestih prehod večinoma lepo utrjen in zavarovan z jeklenico. Hodimo ob glasbi Korošaških slapov, ki padajo globoko pod nami, po ozki stezi, ki reže pobočje, dokler se ne znova ne spustimo v gozd. Ko se izvijemo iz njega (pri planinskih smerokazih), še naprej sledimo markacijam po kolovozu, dokler nismo pri leseni ogradi, kjer smo med vzponom prečkali kolovoz. Od tod se spustimo desno po poti vzpona.

Izhodišče

Klemenčevo (cca. 37 km iz središča Ljubljane): makadamsko parkirišče ob Bistričici ob koncu asfaltne ceste. Do tja se pripeljemo iz Kamnika in zatem Stahovice, kjer nas smerokaz za Županje Njive usmeri levo in zatem po prednostni cesti do izhodišča.

Gostinska ponudba

• Pri planinskem orlu (Stahovica)
• Gostilna Repnik (Kamnik)